KAJ JE HERALDIKA OZIROMA VEDA O GRBIH ?

I. - Heraldika je veda, ki je soustvarjala pojem umetnostne zgodovine in jo danes tudi bistveno dopolnjuje v njeno celoto. Heraldika je v srednjem veku veljala za filozofsko vedo, danes pa je dopolnilna veda umetnostne zgodovine.

II. - Heraldiko kot vedo soustvarja naša zaznava obstajanja grbov, znanje "čitanja" in "blazoniranja" grbov ter znanje o evidenci - razvidu grbov. "Blazon" je heraldično strokovna, v "heraldičnem jeziku" izražena besedna predstavitev grba. Le blazon ima pomen pravno veljavnega dokumenta, medtem ko je grb pravzaprav slikovna barvna predstavitev blazona. Pravno torej grb lahko uveljavljamo le z dobrim (strokovno napisanim) blazonom, brez tega ga tudi ni mogoče pravno ščititi.

III. - Heraldiko kot vedo soustvarja sposobnost in znanje vodenja grbov in poznavanje heraldičnega - grboslovnega prava. Heraldično pravo je avtohtono in ni identično z avtorskim pravom kakršno je uveljavljeno v emblemografiji in arhitekturi.

IV. - Heraldiko kot vedo tvori poustvarjanje in ustvarjanje grbov. Poustvarjanje pomeni ponovno heraldično strokovno slikanje starih grbov, ustvarjanje grbov pa pomeni znanje in sposobnost ustvarjanja - slikanja novih grbov. Za poustvarjanje in ustvarjanje grbov je nujno poznavanje ved: sfragistike, sfaleristike, insigniologije, ikonologije, arhontologije, nobilistike idr. Ob tem je nujno poznavanje heraldične zoologije in heraldične botanike, ker nista identični z naravno zoologijo in naravno botaniko.

V. - Heraldiko kot vedo soustvarja poznavanje heraldične zgodovine in poznavanje heraldične umetnosti.
V heraldično umetnost sodi obvladovanje tudi vseh tistih heraldičnih zakonitosti, ki jih je težko najti v heraldični literaturi, pač pa jim veljavo potrjuje mednarodno veljavna strokovnost.

VI. - Heraldiko kot vedo soustvarja poznavanje vsega, kar spleta heraldiko z drugimi znanostmi. Pod "drugimi znanostmi" štejemo heraldiki sočasne vede: družboslovje-sociologijo, rodoslovje-genealogijo, orožarsko- , gospodarsko-, politično-, socialno-, umetnostno- ter cerkveno zgodovino.

VII. - Ker je grb kot takšen lahko trajni predstavitelj osebe in- ali rodbine, združenja - korporacije, verske - ekleziastične organizacije oziroma njenega posameznika in lokacije v smislu trga, mesta, pokrajine, dežele in države, razlikujemo:

- OSEBNO IN RODBINSKO HERALDIKO
- STANOVSKO - KORPORACIJSKO HERALDIKO
- CERKVENO - EKLEZIASTIČNO HERALDIKO in
- KRAJEVNO - LOKALIJSKO HERALDIKO.